Zanimivo je, ko te prime da bi pisal na blogu in potem pozabiš, da obstaja in se po dobrih dveh letih spomniš, da bi le lahko nekaj zapisala.....
Ker se je v zadnjih dveh letih zgodilo veliko stvari, ne bom šla obnavljati celotnih let. Ampak samo počutje zadnjih par dni, tednov.
Sama sebe zalotim, da premišljujem o stvareh, ki so zelo relevantne zame in tudi za okolico, ki v kateri bivam. Gledam ljudi okoli sebe, ki brez glavo vsak dan hitijo na svoja delovna mesta, za katera trepetajo vsakič, ko nekdo reče uvedli bomo postopek rezanja plač in raznih drugih stvari povezanih z našim materialnim stanjem.
In potem berem po raznih spletnih medijih, da ljudje ne živimo zdravo. Le, kako naj bi vsi kupovali eko, bio, nature, če je to predrago za naš žep.
Spodbujam vrtičkarje, kar se tega tiče in spodbujam tudi to, da bi lahko ljudje na podeželju odstopili, kakemu meščanu košček zemlje, kjer bi lahko prideloval si malo solate oziroma tistega kar bi si želel.
S to idejo se poigravam že nekaj časa, da bi jo uresničila. V najem ponujala zemljo, na kateri bi si lahko ljudje pridelali nekaj živeža. Sam to potegne za seboj en kup posledic in birokracije. V naši preljubi državi moraš imeti vse prijavljeno in potem plačevati vse prispevke....torej, kar bi nekomu pripomoglo do boljše zdrave hrane, pridelane na bolj eko način kot pa kupljena v trgovini, je potem za nekoga drugega strošek... Ah
To je ena izmed misli s katero se poigravam zadnje čase, da ne govorim o tem, kam me bo pripeljal oktober. Sem med tistimi, ki vsak dan mimo mene brezglavo hitijo na svoje delovno mesto in trepetajo zanj. In ker se dejansko trudim soočati z obema možnima scenarijema in pri tem se tudi delno poigravati z mislijo, da bi odprla svoj s.p. z analizami podatkov, delanjem spletnih anket ter poučevanjem izdelave spletnih anket in še kaj zraven. Si rečeš, super zamisel...samo ko pa začneš raziskovati trg, pogruntaš, da je konkurenca velika in da tudi si ljudje ne morejo privoščiti ne vem kako velikega stroška. Če uresničim svojo željo in konkuriram na trgu dela z s.p-jem, me velika podjetja ne bodo najemala, ker nimam takega ugleda in kot malo podjetje te veliko podjetje zelo hitro poje.
No, sedaj sem natrosila malo mešano mojih misli. Pa lahko bi jih še. Delno mi je odleglo sedaj, ko sem vsaj nekaj od tega kar me muči zapisala, vendar vsega se v meni tre še veliko stvari.
Resno se pa sprašujem, kam vse to nas vodi, celotni pogledi na politiko in stanje naše države, koliko je še upanja za nas, da normalno zaživimo in pridemo spet v stanje, kot smo ga nekoč imeli.
