Utesnjeno stanje

Pride določen čas v letu, ko začneš premišljevati kaj je bilo dobre in kaj slabega. In ker je do konca leta še dober mesec, se je to zopet začelo dogajati v moji glavi. Delam čistko in veliko premišljujem.

Posledično je do tega razmišljanja pripeljal predzadnji teden v novembru, kjer je zdravje pokazalo še zadnje trohice strupa. Če odmislim, da probleme z želodcem, ki so ozdravljivi pa ne morem odmisliti problemov s pljuči.

V tem letu sem prestala eno operacijo, v letu prej eno, in še v letu prej eno manjšo. Zadnja je bila dosti kritična in vsaka napaka tam, bi moje življenje spremenila. Vendar pa ga je kljub temu spremenila.

Ne preveč pogosta bolezen žensk, ki jih prizadane je Endometrioza . Tudi mene je doletela v moji starosti, ko niti še nisem dopolnila 3-ke :). Lahko le rečem, da je pustila zadeva na miru moje jajčnike :) a spravila se je na mehur, kjer so zadevo ustrezno odstranili. Po operaciji, torej sedaj že dobre pol leta malce več, so se začeli drugačni problemi. Bolečina v pljučih, kašelj in na trenutke težko dihanje. Prejšni teden sem naredila korak naprej in se odpravila k zdravniku. Diagnoza še ni čisto potrjena, vendar endometrioza na pljučih. To pomeni, da me posledično čaka še ena operacija. IN iskreno upam, da še v tem letu, ker v leto 2013 bi šla mirno in brez kakršnikoli operativnih posegov.

In v meni notri nastaja sedaj neko ustesnjeno stanje, ki se opira optimizma, a se zaveda posledic. Solze se zadržujejo notri v meni, nastrojenost proti vsemu......


Pogrešam čase, ko je bilo vse super fino fajn in brez česarkoli.. 

Školjka ljubezni

Sedim na skali in
zrem v modro gladino.
Sonce pripeka
In galebi letajo.
Zagledam, tam v daljavi
Čuden kamen.
Ni kamen ampak školjka.

Školjka, ki jo prisloniš k ušesu
In poslušaš šum morja,
Odneseš jo,
Doma jo prisloniš k ušesu
In spomniš se poletja,
Ko prvič ljubila sva se.

Ljubezen

Ljubezen je pojem,
ki ostane nespremenjen.
Želim si jo zopet čutiti,
čutiti ob sebi in za večno ostati ob njej.

Še zdaj jo iščem,
iščem jo v tebi,
hočem te, želim si te.
Ljubim tvojo bližino,
nežnost in toplino.

Sedaj te ni ob meni-pogrešam te.
Zelo mi je težko,
ne morem ti povedati
ampak srce boli od LJUBEZNI same.

Misel

Misli lepe spremenile so podobo,
podobo,ki včasih navdihovala me je.
Sedaj tukaj so drugačne misli.

 
Misli, ki vodijo te v lastno pogubo.
Pogubo, ki ima svoj smisel življenja.
Nič več trpljenja, mučenja in prizadevanja
da ustregel bi drugim.

Konec je vsega, čisto vsega.
Konec ljubezni, sreče življenja.
Rešitev iz tega pekla je samo smrt.

Smrt, ki odreši te vsega,
ne samo trpljenja
ampak tudi bednega življenja.

Nežnost

Lepota dotika,
lepota miline,
lepota tišine,
lepota ljubezni...

Besede, ki izrazajo toplino,
dotiki, ki izrazajo nežnost,
objemi, ki izražajo milino,


Moje srce po dolgem času čuti
toplino, milino.
Dan, ki zopet nežnost je prišla,
moje srce pa radostno igra-pesem;
pesem  ljubezni in nežnosti.



Kok je lepo sanjarit in hrepenet po določenih dotikih  :)

Tebi

Prvi dan, ko spoznala sva se, bil je lep.
Potem sva skupaj preživela nekaj tednov.
Prišel je dan slovesa,
Poljubil si me kar iznenada.
Bilo je prijetno.
Dala sva si obljubo, da si bova pisala in klicala.

Vse to je bilo.Hodila sva skupaj in hodiva še.
Le nekaj manjka-takoj ti povem.
Preživela sva skupaj lepe dni, polne ljubezni in obljub.
Potem vse to kar naenkrat skopnelo je kot oblak ali megla v jutru.

Obnašati si se začel kot da te ne zanimam več.
Ljubezen je postala vse bolj hladna,
Prepir se je vnemal med nama.
Solze so tekle od same ljubezni-žalosti.
Minevati so začeli dnevi, ko nisva spregovorila besede.

Vendar kaj jaz morem.
Nič nisem naredila takega,
Razen tega da sem te LJUBILA
Kajti, pozabila nikoli te ne bom.

Ko izlivanje misli dobi novo podobo

Odločila sem se, da ne bom samo pisal ven tistega, kar me moti, amapka, da mu bom dodala še drugo konotacijo in sicer. Že leta pišem pesmi in jih nikakor ne morem spraviti v nobeno zbirko (beri to kot pomanjkanje samozavesti se soočiti s pesniškimi velikani in denarja :) ).

Tako, da od zdaj naprej bodo objavljene pesmi poleg objav, ki bodo nakljucno morale se napisati :) Opozarjam da pesmi so se sedaj prezivele nakaj let in to je res samo tisto najstniško razmišljanje, ko sem ga imela. Pesmi z leti postajajo drugačne, zrele in ......

 

Po dveh leti nova objava - način življenja

Zanimivo je, ko te prime da bi pisal na blogu in potem pozabiš, da obstaja in se po dobrih dveh letih spomniš, da bi le lahko nekaj zapisala.....

Ker se je v zadnjih dveh letih zgodilo veliko stvari, ne bom šla obnavljati celotnih let. Ampak samo počutje zadnjih par dni, tednov.

Sama sebe zalotim, da premišljujem o stvareh, ki so zelo relevantne zame in tudi za okolico, ki v kateri bivam. Gledam ljudi okoli sebe, ki brez glavo vsak dan hitijo na svoja delovna mesta, za katera trepetajo vsakič, ko nekdo reče uvedli bomo postopek rezanja plač in raznih drugih stvari povezanih z našim materialnim stanjem.

In potem berem po raznih spletnih medijih, da ljudje ne živimo zdravo. Le, kako naj bi vsi kupovali eko, bio, nature, če je to predrago za naš žep.

Spodbujam vrtičkarje, kar se tega tiče in spodbujam tudi to, da bi lahko ljudje na podeželju odstopili, kakemu meščanu košček zemlje, kjer bi lahko prideloval si malo solate oziroma tistega kar bi si želel.

S to idejo se poigravam že nekaj časa, da bi jo uresničila. V najem ponujala zemljo, na kateri bi si lahko ljudje pridelali nekaj živeža. Sam to potegne za seboj en kup posledic in birokracije. V naši preljubi državi moraš imeti vse prijavljeno in potem plačevati vse prispevke....torej, kar bi nekomu pripomoglo do boljše zdrave hrane, pridelane na bolj eko način kot pa kupljena v trgovini, je potem za nekoga drugega strošek... Ah

To je ena izmed misli s katero se poigravam zadnje čase, da ne govorim o tem, kam me bo pripeljal oktober. Sem med tistimi, ki vsak dan mimo mene brezglavo hitijo na svoje delovno mesto in trepetajo zanj. In ker se dejansko trudim soočati z obema možnima scenarijema in pri tem se tudi delno poigravati z mislijo, da bi odprla svoj s.p. z analizami podatkov, delanjem spletnih anket ter poučevanjem izdelave spletnih anket in še kaj zraven. Si rečeš, super zamisel...samo ko pa začneš raziskovati trg, pogruntaš, da je konkurenca velika in da tudi si ljudje ne morejo privoščiti ne vem kako velikega stroška. Če uresničim svojo željo in konkuriram na trgu dela z s.p-jem, me velika podjetja ne bodo najemala, ker nimam takega ugleda in kot malo podjetje te veliko podjetje zelo hitro poje.

No, sedaj sem natrosila malo mešano mojih misli. Pa lahko bi jih še. Delno mi je odleglo sedaj, ko sem vsaj nekaj od tega kar me muči zapisala, vendar vsega se v meni tre še veliko stvari.

Resno se pa sprašujem, kam vse to nas vodi, celotni pogledi na politiko in stanje naše države, koliko je še upanja za nas, da normalno zaživimo in pridemo spet v stanje, kot smo ga nekoč imeli.