Ko prestopiš šolski prag
oglasi
se stari šolski zvonec.
Imaš ga rad,
Zato ga prijetno
pozdraviš in poslušaš,
Ko pa gre vsem
drugim prijetno na živce.
Spet se oglasi
šolski zvonec,
K začetku pouka
vabi.
A ne neha
zvoniti,
Zato ga ravnatelj
utiša.
Opraviči se, a na
koncu doda:
»šolski zvone je
ena sama katastrofa1«
Naslednji dan
prideš v šolo,
A dobri stari
zvonec te ne pozdravi.
Pozdravi te samo
ravnateljev glas po zvočniku.
Žalostno povesiš
glavo,
Ko so drugi
veseli.
Žalostna oddideš
v učilnico,
Saj veš da je
konec s tabo in dobrim šolskim zvoncem.
