Sedim na skali in
zrem v modro gladino.
Sonce pripeka
In galebi letajo.
Zagledam, tam v daljavi
Čuden kamen.
Ni kamen ampak školjka.
Školjka, ki jo prisloniš k ušesu
In poslušaš šum morja,
Odneseš jo,
Doma jo prisloniš k ušesu
In spomniš se poletja,
Ko prvič ljubila sva se.
Ni komentarjev:
Objavite komentar