Nežnost

Lepota dotika,
lepota miline,
lepota tišine,
lepota ljubezni...

Besede, ki izrazajo toplino,
dotiki, ki izrazajo nežnost,
objemi, ki izražajo milino,


Moje srce po dolgem času čuti
toplino, milino.
Dan, ki zopet nežnost je prišla,
moje srce pa radostno igra-pesem;
pesem  ljubezni in nežnosti.



Kok je lepo sanjarit in hrepenet po določenih dotikih  :)

Tebi

Prvi dan, ko spoznala sva se, bil je lep.
Potem sva skupaj preživela nekaj tednov.
Prišel je dan slovesa,
Poljubil si me kar iznenada.
Bilo je prijetno.
Dala sva si obljubo, da si bova pisala in klicala.

Vse to je bilo.Hodila sva skupaj in hodiva še.
Le nekaj manjka-takoj ti povem.
Preživela sva skupaj lepe dni, polne ljubezni in obljub.
Potem vse to kar naenkrat skopnelo je kot oblak ali megla v jutru.

Obnašati si se začel kot da te ne zanimam več.
Ljubezen je postala vse bolj hladna,
Prepir se je vnemal med nama.
Solze so tekle od same ljubezni-žalosti.
Minevati so začeli dnevi, ko nisva spregovorila besede.

Vendar kaj jaz morem.
Nič nisem naredila takega,
Razen tega da sem te LJUBILA
Kajti, pozabila nikoli te ne bom.

Ko izlivanje misli dobi novo podobo

Odločila sem se, da ne bom samo pisal ven tistega, kar me moti, amapka, da mu bom dodala še drugo konotacijo in sicer. Že leta pišem pesmi in jih nikakor ne morem spraviti v nobeno zbirko (beri to kot pomanjkanje samozavesti se soočiti s pesniškimi velikani in denarja :) ).

Tako, da od zdaj naprej bodo objavljene pesmi poleg objav, ki bodo nakljucno morale se napisati :) Opozarjam da pesmi so se sedaj prezivele nakaj let in to je res samo tisto najstniško razmišljanje, ko sem ga imela. Pesmi z leti postajajo drugačne, zrele in ......

 

Po dveh leti nova objava - način življenja

Zanimivo je, ko te prime da bi pisal na blogu in potem pozabiš, da obstaja in se po dobrih dveh letih spomniš, da bi le lahko nekaj zapisala.....

Ker se je v zadnjih dveh letih zgodilo veliko stvari, ne bom šla obnavljati celotnih let. Ampak samo počutje zadnjih par dni, tednov.

Sama sebe zalotim, da premišljujem o stvareh, ki so zelo relevantne zame in tudi za okolico, ki v kateri bivam. Gledam ljudi okoli sebe, ki brez glavo vsak dan hitijo na svoja delovna mesta, za katera trepetajo vsakič, ko nekdo reče uvedli bomo postopek rezanja plač in raznih drugih stvari povezanih z našim materialnim stanjem.

In potem berem po raznih spletnih medijih, da ljudje ne živimo zdravo. Le, kako naj bi vsi kupovali eko, bio, nature, če je to predrago za naš žep.

Spodbujam vrtičkarje, kar se tega tiče in spodbujam tudi to, da bi lahko ljudje na podeželju odstopili, kakemu meščanu košček zemlje, kjer bi lahko prideloval si malo solate oziroma tistega kar bi si želel.

S to idejo se poigravam že nekaj časa, da bi jo uresničila. V najem ponujala zemljo, na kateri bi si lahko ljudje pridelali nekaj živeža. Sam to potegne za seboj en kup posledic in birokracije. V naši preljubi državi moraš imeti vse prijavljeno in potem plačevati vse prispevke....torej, kar bi nekomu pripomoglo do boljše zdrave hrane, pridelane na bolj eko način kot pa kupljena v trgovini, je potem za nekoga drugega strošek... Ah

To je ena izmed misli s katero se poigravam zadnje čase, da ne govorim o tem, kam me bo pripeljal oktober. Sem med tistimi, ki vsak dan mimo mene brezglavo hitijo na svoje delovno mesto in trepetajo zanj. In ker se dejansko trudim soočati z obema možnima scenarijema in pri tem se tudi delno poigravati z mislijo, da bi odprla svoj s.p. z analizami podatkov, delanjem spletnih anket ter poučevanjem izdelave spletnih anket in še kaj zraven. Si rečeš, super zamisel...samo ko pa začneš raziskovati trg, pogruntaš, da je konkurenca velika in da tudi si ljudje ne morejo privoščiti ne vem kako velikega stroška. Če uresničim svojo željo in konkuriram na trgu dela z s.p-jem, me velika podjetja ne bodo najemala, ker nimam takega ugleda in kot malo podjetje te veliko podjetje zelo hitro poje.

No, sedaj sem natrosila malo mešano mojih misli. Pa lahko bi jih še. Delno mi je odleglo sedaj, ko sem vsaj nekaj od tega kar me muči zapisala, vendar vsega se v meni tre še veliko stvari.

Resno se pa sprašujem, kam vse to nas vodi, celotni pogledi na politiko in stanje naše države, koliko je še upanja za nas, da normalno zaživimo in pridemo spet v stanje, kot smo ga nekoč imeli.

September

September je en tak zanimiv mesec zame. Je prelomna točka in ne vem več točno kam. Vreme se konstantno spreminja, jemlje energijo in moč za nadaljevanje vsega. Morala bi pisati magistersko nalogo in magistrerat v tem šolskem letu, vendar sem se odločila, da je boljše če vpišem absolventa. Prvič v življenju- sem absolvent.



Res nisem že dolgo časa pisala tu gori, ker se je preveč stvari zgodilo vmes in ni bilo časa. Da obnovim kaj vse se je dogajalo od nazadnje, ko sem pisala.

Leto 2009 sem od junija, ko sem naredila vse izpite nadaljevala s pisanjem diplomske naloge in septembra 2009 tudi diplomirala. Nato se takoj naprej vpisala na poddiplomski študij in opravi do sedaj že skoraj vse izpite(manjka samo še en seminar).
Leto 2010 se je začel zanimivo. Malo predavanj, delanje preko študenta. V aprilu se je delo preko študenta končalo in odtakrat naprej iščem službo. Zanimivo. V aprilu sem se tudi preselila v stanovanje z mojim dragijem. Od avgusta naprej obnavljavla drugo stanovanje v katerega se bova selila upam, da čimprej in bo samo najino. V tem času si nisem uspela privočiti dopusta, takega da bi rekla uf kaj je fajn lenarit.

Moje telo že kriči potem, da bi se rado spočilo, vendar še ni pravi čas. In če pomislim je komaj september in še ne konec leta. In zato septembra začnem razmiljati o vseh mogočih stvareh. O obstoju živkjenja, o ljudeh, ki so preminili, o tem kaj bo z mojo prihodnostjo, o nasploh smislu življenja.

Najbolj pa me moti to, da se kdja pa kdaj zalotim, da še sama ne vem kaj bi sama seboj.

V ta namen si prepevam tole pesmico od Melodromov: September je.

Več v nadaljevanju

Konec obdobja

Minilo je 10 mesecev in s tem se je zakljućil tudi 4.letnik fakulteta. V tem trenutku je pred menoj samo še en izpit in diploma. In nato se zaključi še eno poglavje v mojem življenju.

Če pogledam kaj se je vse dogajalo v zadnji mesecih. Začelo se je naprej z zdravstvenimi problemi, ki so se pred kakim mesecem in še malo zaključili, kar je bilo zelo zanimivo. Sej ne da sem pred tem previsela preveč časa na urgenci in raznih preizkavah, ki sploh niso imele nič v zvezi s to boleznijo. Pač pogruntala, da je moja dohtarca nesposobna in je to dokazala, še z večjo trditvijo, kaj vam nisem rekla, da pridite čez pol leta nazaj.

Ok, sam niso bile samo slabe stvari. Bilo je prijetno na faksu, čvekat z prijetnimi ljudmi- to nese na vse sošolke, s katerimi smo se celo leto neizmerno velik družili, delali revolucijo in štale na faksu...a se zmeraj zborile, da je bilo vse tako kot smo želele.

Predvsem so bili trenutki preživeti z tasy in kosoblejko eni izmed najbolj simpatičnih, klepetavih in polnih zanimivih stvari ter pogovorov. Resnično obema hvala iz srca.

In sedaj sedim v službi namesto,da bi počela koristne stvari za službo, jih ne morem, ker stvari kar še niso narejene- Bodo mogle nažalost počakat do ponedeljka.

Hm, nadaljevanje tega pisanja sledi v kratkem....saj se morm iti bunit zakaj zaboga še ni nič ven dano za testing, ker meni se počasi že mudi v boljše kraje, imenovane ne Ljubljana.......:D

V zvezi je veliko prilagajanja

Zdaj že dolgo časa nisem pisala in sem se odločila, da nekaj napišem. Ker sem v tem tednu v takem stanju, da vse kar izrečem in anredim izveni narobe in da mojo boljšo polovico z mojim vedenjem jezim, kar ni namerno. Bi rada spregovorila malo o vseh stvareh, ki so v ljubezni pomembne z moje strani.

Prva stvar, ki je v ljubezni pomembna je komunikacija ter spoznavanje partnerja in prilagajanja se njemu ter obratno.

Druga stvar, ki je meni pomembna je to, da ko ima zenska tisti teden in se vidi, da je zelo custvena in se tezko fokusira na dolocene stvari, sprejeme tako kot je in se trudi razumeti, da le nekoč bodo pa tudi oni rabli kako tako pomoč in oporo. Ni jok samo izsiljevanje temveč tudi klic na pomoč, da mogoče človeku ni lahko in da bi se rad pogovoril z nekom o določenih stavreh in mu razkril zakaj se tako počuti. Dobila sem danes dober nasvet, da imamo vse ženske taka obdobja in da enkrat so malce manj huda, kdaj pa dosežejo vrhunec in se počutijo čisto na koncu in se tudi normalno ne znajo obnašati.

Rada bi samo to, da ni vse sivo, ampak da če je partner v kakršnem koli čudnem stanju, da mu stojite ob strani in da se nanj ne jezite in ga ne obtozujete, da mogoce z dolocenimi stvarmi zeli samo kaj doseci. Ker ni vedno tako. V moji situacija ni tako in mi je žal, ker sem zanetila prepir in jezo pri moji boljsi drugi polovici.:(