Šolski zvonec

Ko prestopiš šolski prag

oglasi se stari šolski zvonec. 

Imaš ga rad,

Zato ga prijetno pozdraviš in poslušaš,

Ko pa gre vsem drugim prijetno na živce.

Spet se oglasi šolski zvonec,

K začetku pouka vabi.

A ne neha zvoniti,

Zato ga ravnatelj utiša.

Opraviči se, a na koncu doda:

»šolski zvone je ena sama katastrofa1«

Naslednji dan prideš v šolo,

A dobri stari zvonec te ne pozdravi.

Pozdravi te samo ravnateljev glas  po zvočniku.

Žalostno povesiš glavo,

Ko so drugi veseli.

Žalostna oddideš v učilnico,

Saj veš da je konec s tabo in dobrim šolskim zvoncem.

"Življenje" zadnjih 14 dni

Lahko bi rekla, da so me dogodki zadnjih 14 dni spremenili in mi dali veliko za razmišljat. Ko ugotoviš, da se ti laho življenje v eni sami minuti obrne na glavo, da začne vladati v življenju čisto drugačen kaos. Kaos katerega nisi navajen, na katerega nisi bil niti pripravljen.

Ampak za vsakim težkim trenutkom, pridejo tudi dobri trenutki. Sama sebe čez te težke trenutke vodim s smehom  in se trudim  držati v optimizmu. Ja, to je od mene čudno, ker nekak jz optimist, vsaj po moje nisem nikoli bila :)

Zakaj torej, sem dala naslov tej objavi Življenje. Prijatelj mi je včeraj rekel, da je to preveč obširna tema in da se ne dotakne bistva. Po eni strani ima prav, vendar vsi drugi naslovi niso primerni. Življenje je minljivo. Iz danes na jutri ne veš, kdaj boš nekomu reku zadnjič pozdrav in mu podaril nasmešek.

O tem, kako me je spremenilo zadnjih 14 dni bom zapisala samo na kratko: Začeli so se drugačni pogledi na svet, moji možgani so začel preveč razmišljat in se jih ne da odklopit. Ugotovila, kdo so tisti ljudje, s katerimi se splača vztrajati in so lahko rečem pravi prijatelji, sopotniki v življenju, katerih ne bi zamenjal za nič na svetu.

Torej, težki trenutki povezujejo ljudi skupaj pravijo :)

Prav tako, bi rekla na naše življene vpliva vreme, ki se mu je zadnje 14 dni, čisto zmešalo. Danes je pravi pomladni dan, čez vikend bo spet snežilo. Leglo bacilov se nabira :)

Politike ne bom omenjala, ker upam, da bodo sami pri sebi se zavedli, kaj so naredili narobe (upanje ostaja).

Zato pravim, da vsak dan z nasmeškom na obrazu, je dan ko lahko nekomu polepšaš minuto, sekundo ali pa kar dan.

Vir: Slika je v lasti ga. Tatjane Malec, www.tatjana-malec.si

 

 

 

 

 

 

 

ROŽA

Na belem polju rdeča roža cveti.

Okoli nje pa vse belo-

Cvetje, listje- vse belo.

A kako, da rdeča roža raste tam?

Ni videti osamljena,

Videti je prav pogumna.

Premaga svojo bolečino,

Spremeni barvo,

A ne za dolgo-

Rdeča barva vrne se.

Belo polje opazuje jo.

Boža njene rdeče liste.

Sprejme, da je rdeča roža,

Ki cveti na belem polju.

Ljubezen in radost

Veliko je ljudi na svetu,ki zeli ljubiti ali je ljubljenih.
Jaz sem ena izmed tistih katera ljubi iz cistega srca.
Katera svoji ljubljeni osebi nebeskih modrih oci
daje iskreno ljubezen
za katero sama ni vedela, da jo zmore.

Ja , to ljubezen dajem tebi,
tebi v katerem najdem nekaj kar me pomirja,
nekaj kar se nahaja v samem tebi,
mogoce v tvojem objemu,pogledu
poljubu,nasmehu ,toplini,neznosti.

Nekaj je , vem pa da je neizmerno lepo in privlacno.
Zelim ti povedati,kar vredno vcasih je bilo besed
sedaj pa ne vem katera beseda se pomaga,
kajti besede in dejanja ljubezni niso vec tisto kar
naj bi bila.

Ti si tisti ,za katerega oblaki
na nebu plavajo in prikazujejo tvoje oci kot to nebo.
Ti si tisti,za katerega rdeča roža cveti
saj kot  ustnice sijejo svojo barvo.
Ti si tisti,katerega perje
toplina,nežnost mene nežno boža po telesu.


Prav simpatično se je sprehajat med starimi pesmimi in na trenutke kakšno objaviti. Naj bo leto 2013 funky, polno radosti in ljubezni in vsega :)

Utesnjeno stanje

Pride določen čas v letu, ko začneš premišljevati kaj je bilo dobre in kaj slabega. In ker je do konca leta še dober mesec, se je to zopet začelo dogajati v moji glavi. Delam čistko in veliko premišljujem.

Posledično je do tega razmišljanja pripeljal predzadnji teden v novembru, kjer je zdravje pokazalo še zadnje trohice strupa. Če odmislim, da probleme z želodcem, ki so ozdravljivi pa ne morem odmisliti problemov s pljuči.

V tem letu sem prestala eno operacijo, v letu prej eno, in še v letu prej eno manjšo. Zadnja je bila dosti kritična in vsaka napaka tam, bi moje življenje spremenila. Vendar pa ga je kljub temu spremenila.

Ne preveč pogosta bolezen žensk, ki jih prizadane je Endometrioza . Tudi mene je doletela v moji starosti, ko niti še nisem dopolnila 3-ke :). Lahko le rečem, da je pustila zadeva na miru moje jajčnike :) a spravila se je na mehur, kjer so zadevo ustrezno odstranili. Po operaciji, torej sedaj že dobre pol leta malce več, so se začeli drugačni problemi. Bolečina v pljučih, kašelj in na trenutke težko dihanje. Prejšni teden sem naredila korak naprej in se odpravila k zdravniku. Diagnoza še ni čisto potrjena, vendar endometrioza na pljučih. To pomeni, da me posledično čaka še ena operacija. IN iskreno upam, da še v tem letu, ker v leto 2013 bi šla mirno in brez kakršnikoli operativnih posegov.

In v meni notri nastaja sedaj neko ustesnjeno stanje, ki se opira optimizma, a se zaveda posledic. Solze se zadržujejo notri v meni, nastrojenost proti vsemu......


Pogrešam čase, ko je bilo vse super fino fajn in brez česarkoli.. 

Školjka ljubezni

Sedim na skali in
zrem v modro gladino.
Sonce pripeka
In galebi letajo.
Zagledam, tam v daljavi
Čuden kamen.
Ni kamen ampak školjka.

Školjka, ki jo prisloniš k ušesu
In poslušaš šum morja,
Odneseš jo,
Doma jo prisloniš k ušesu
In spomniš se poletja,
Ko prvič ljubila sva se.

Ljubezen

Ljubezen je pojem,
ki ostane nespremenjen.
Želim si jo zopet čutiti,
čutiti ob sebi in za večno ostati ob njej.

Še zdaj jo iščem,
iščem jo v tebi,
hočem te, želim si te.
Ljubim tvojo bližino,
nežnost in toplino.

Sedaj te ni ob meni-pogrešam te.
Zelo mi je težko,
ne morem ti povedati
ampak srce boli od LJUBEZNI same.

Misel

Misli lepe spremenile so podobo,
podobo,ki včasih navdihovala me je.
Sedaj tukaj so drugačne misli.

 
Misli, ki vodijo te v lastno pogubo.
Pogubo, ki ima svoj smisel življenja.
Nič več trpljenja, mučenja in prizadevanja
da ustregel bi drugim.

Konec je vsega, čisto vsega.
Konec ljubezni, sreče življenja.
Rešitev iz tega pekla je samo smrt.

Smrt, ki odreši te vsega,
ne samo trpljenja
ampak tudi bednega življenja.

Nežnost

Lepota dotika,
lepota miline,
lepota tišine,
lepota ljubezni...

Besede, ki izrazajo toplino,
dotiki, ki izrazajo nežnost,
objemi, ki izražajo milino,


Moje srce po dolgem času čuti
toplino, milino.
Dan, ki zopet nežnost je prišla,
moje srce pa radostno igra-pesem;
pesem  ljubezni in nežnosti.



Kok je lepo sanjarit in hrepenet po določenih dotikih  :)

Tebi

Prvi dan, ko spoznala sva se, bil je lep.
Potem sva skupaj preživela nekaj tednov.
Prišel je dan slovesa,
Poljubil si me kar iznenada.
Bilo je prijetno.
Dala sva si obljubo, da si bova pisala in klicala.

Vse to je bilo.Hodila sva skupaj in hodiva še.
Le nekaj manjka-takoj ti povem.
Preživela sva skupaj lepe dni, polne ljubezni in obljub.
Potem vse to kar naenkrat skopnelo je kot oblak ali megla v jutru.

Obnašati si se začel kot da te ne zanimam več.
Ljubezen je postala vse bolj hladna,
Prepir se je vnemal med nama.
Solze so tekle od same ljubezni-žalosti.
Minevati so začeli dnevi, ko nisva spregovorila besede.

Vendar kaj jaz morem.
Nič nisem naredila takega,
Razen tega da sem te LJUBILA
Kajti, pozabila nikoli te ne bom.

Ko izlivanje misli dobi novo podobo

Odločila sem se, da ne bom samo pisal ven tistega, kar me moti, amapka, da mu bom dodala še drugo konotacijo in sicer. Že leta pišem pesmi in jih nikakor ne morem spraviti v nobeno zbirko (beri to kot pomanjkanje samozavesti se soočiti s pesniškimi velikani in denarja :) ).

Tako, da od zdaj naprej bodo objavljene pesmi poleg objav, ki bodo nakljucno morale se napisati :) Opozarjam da pesmi so se sedaj prezivele nakaj let in to je res samo tisto najstniško razmišljanje, ko sem ga imela. Pesmi z leti postajajo drugačne, zrele in ......

 

Po dveh leti nova objava - način življenja

Zanimivo je, ko te prime da bi pisal na blogu in potem pozabiš, da obstaja in se po dobrih dveh letih spomniš, da bi le lahko nekaj zapisala.....

Ker se je v zadnjih dveh letih zgodilo veliko stvari, ne bom šla obnavljati celotnih let. Ampak samo počutje zadnjih par dni, tednov.

Sama sebe zalotim, da premišljujem o stvareh, ki so zelo relevantne zame in tudi za okolico, ki v kateri bivam. Gledam ljudi okoli sebe, ki brez glavo vsak dan hitijo na svoja delovna mesta, za katera trepetajo vsakič, ko nekdo reče uvedli bomo postopek rezanja plač in raznih drugih stvari povezanih z našim materialnim stanjem.

In potem berem po raznih spletnih medijih, da ljudje ne živimo zdravo. Le, kako naj bi vsi kupovali eko, bio, nature, če je to predrago za naš žep.

Spodbujam vrtičkarje, kar se tega tiče in spodbujam tudi to, da bi lahko ljudje na podeželju odstopili, kakemu meščanu košček zemlje, kjer bi lahko prideloval si malo solate oziroma tistega kar bi si želel.

S to idejo se poigravam že nekaj časa, da bi jo uresničila. V najem ponujala zemljo, na kateri bi si lahko ljudje pridelali nekaj živeža. Sam to potegne za seboj en kup posledic in birokracije. V naši preljubi državi moraš imeti vse prijavljeno in potem plačevati vse prispevke....torej, kar bi nekomu pripomoglo do boljše zdrave hrane, pridelane na bolj eko način kot pa kupljena v trgovini, je potem za nekoga drugega strošek... Ah

To je ena izmed misli s katero se poigravam zadnje čase, da ne govorim o tem, kam me bo pripeljal oktober. Sem med tistimi, ki vsak dan mimo mene brezglavo hitijo na svoje delovno mesto in trepetajo zanj. In ker se dejansko trudim soočati z obema možnima scenarijema in pri tem se tudi delno poigravati z mislijo, da bi odprla svoj s.p. z analizami podatkov, delanjem spletnih anket ter poučevanjem izdelave spletnih anket in še kaj zraven. Si rečeš, super zamisel...samo ko pa začneš raziskovati trg, pogruntaš, da je konkurenca velika in da tudi si ljudje ne morejo privoščiti ne vem kako velikega stroška. Če uresničim svojo željo in konkuriram na trgu dela z s.p-jem, me velika podjetja ne bodo najemala, ker nimam takega ugleda in kot malo podjetje te veliko podjetje zelo hitro poje.

No, sedaj sem natrosila malo mešano mojih misli. Pa lahko bi jih še. Delno mi je odleglo sedaj, ko sem vsaj nekaj od tega kar me muči zapisala, vendar vsega se v meni tre še veliko stvari.

Resno se pa sprašujem, kam vse to nas vodi, celotni pogledi na politiko in stanje naše države, koliko je še upanja za nas, da normalno zaživimo in pridemo spet v stanje, kot smo ga nekoč imeli.

September

September je en tak zanimiv mesec zame. Je prelomna točka in ne vem več točno kam. Vreme se konstantno spreminja, jemlje energijo in moč za nadaljevanje vsega. Morala bi pisati magistersko nalogo in magistrerat v tem šolskem letu, vendar sem se odločila, da je boljše če vpišem absolventa. Prvič v življenju- sem absolvent.



Res nisem že dolgo časa pisala tu gori, ker se je preveč stvari zgodilo vmes in ni bilo časa. Da obnovim kaj vse se je dogajalo od nazadnje, ko sem pisala.

Leto 2009 sem od junija, ko sem naredila vse izpite nadaljevala s pisanjem diplomske naloge in septembra 2009 tudi diplomirala. Nato se takoj naprej vpisala na poddiplomski študij in opravi do sedaj že skoraj vse izpite(manjka samo še en seminar).
Leto 2010 se je začel zanimivo. Malo predavanj, delanje preko študenta. V aprilu se je delo preko študenta končalo in odtakrat naprej iščem službo. Zanimivo. V aprilu sem se tudi preselila v stanovanje z mojim dragijem. Od avgusta naprej obnavljavla drugo stanovanje v katerega se bova selila upam, da čimprej in bo samo najino. V tem času si nisem uspela privočiti dopusta, takega da bi rekla uf kaj je fajn lenarit.

Moje telo že kriči potem, da bi se rado spočilo, vendar še ni pravi čas. In če pomislim je komaj september in še ne konec leta. In zato septembra začnem razmiljati o vseh mogočih stvareh. O obstoju živkjenja, o ljudeh, ki so preminili, o tem kaj bo z mojo prihodnostjo, o nasploh smislu življenja.

Najbolj pa me moti to, da se kdja pa kdaj zalotim, da še sama ne vem kaj bi sama seboj.

V ta namen si prepevam tole pesmico od Melodromov: September je.

Več v nadaljevanju

Konec obdobja

Minilo je 10 mesecev in s tem se je zakljućil tudi 4.letnik fakulteta. V tem trenutku je pred menoj samo še en izpit in diploma. In nato se zaključi še eno poglavje v mojem življenju.

Če pogledam kaj se je vse dogajalo v zadnji mesecih. Začelo se je naprej z zdravstvenimi problemi, ki so se pred kakim mesecem in še malo zaključili, kar je bilo zelo zanimivo. Sej ne da sem pred tem previsela preveč časa na urgenci in raznih preizkavah, ki sploh niso imele nič v zvezi s to boleznijo. Pač pogruntala, da je moja dohtarca nesposobna in je to dokazala, še z večjo trditvijo, kaj vam nisem rekla, da pridite čez pol leta nazaj.

Ok, sam niso bile samo slabe stvari. Bilo je prijetno na faksu, čvekat z prijetnimi ljudmi- to nese na vse sošolke, s katerimi smo se celo leto neizmerno velik družili, delali revolucijo in štale na faksu...a se zmeraj zborile, da je bilo vse tako kot smo želele.

Predvsem so bili trenutki preživeti z tasy in kosoblejko eni izmed najbolj simpatičnih, klepetavih in polnih zanimivih stvari ter pogovorov. Resnično obema hvala iz srca.

In sedaj sedim v službi namesto,da bi počela koristne stvari za službo, jih ne morem, ker stvari kar še niso narejene- Bodo mogle nažalost počakat do ponedeljka.

Hm, nadaljevanje tega pisanja sledi v kratkem....saj se morm iti bunit zakaj zaboga še ni nič ven dano za testing, ker meni se počasi že mudi v boljše kraje, imenovane ne Ljubljana.......:D

V zvezi je veliko prilagajanja

Zdaj že dolgo časa nisem pisala in sem se odločila, da nekaj napišem. Ker sem v tem tednu v takem stanju, da vse kar izrečem in anredim izveni narobe in da mojo boljšo polovico z mojim vedenjem jezim, kar ni namerno. Bi rada spregovorila malo o vseh stvareh, ki so v ljubezni pomembne z moje strani.

Prva stvar, ki je v ljubezni pomembna je komunikacija ter spoznavanje partnerja in prilagajanja se njemu ter obratno.

Druga stvar, ki je meni pomembna je to, da ko ima zenska tisti teden in se vidi, da je zelo custvena in se tezko fokusira na dolocene stvari, sprejeme tako kot je in se trudi razumeti, da le nekoč bodo pa tudi oni rabli kako tako pomoč in oporo. Ni jok samo izsiljevanje temveč tudi klic na pomoč, da mogoče človeku ni lahko in da bi se rad pogovoril z nekom o določenih stavreh in mu razkril zakaj se tako počuti. Dobila sem danes dober nasvet, da imamo vse ženske taka obdobja in da enkrat so malce manj huda, kdaj pa dosežejo vrhunec in se počutijo čisto na koncu in se tudi normalno ne znajo obnašati.

Rada bi samo to, da ni vse sivo, ampak da če je partner v kakršnem koli čudnem stanju, da mu stojite ob strani in da se nanj ne jezite in ga ne obtozujete, da mogoce z dolocenimi stvarmi zeli samo kaj doseci. Ker ni vedno tako. V moji situacija ni tako in mi je žal, ker sem zanetila prepir in jezo pri moji boljsi drugi polovici.:(

Zagreb 2. del

No, zdej ej že prezeklo kar nekaj časa od zagreba, vendar sem obljubila nadaljevanje zgodbe. Žur, ki se je dogajal v petek je bil sproščujoč in ne preveč pijan, kar je po napornem delavnem dnevu in celotedenskemu študiju, kar koristil.

2 dan je bila sobota: Zjutraj se z drago polovico zbudima, grema pod tuš in nato sva čakala, da pride priajtelj, da gremo skupaj malce po Zagrebu. Okoli 11-ih dopoldan se odpravimo čez vrata stanovanja in zajadramo na ulice Zagreba. Prva stvar, ki smo jo obiskali je bila TRŽNICA. Predstavljajte si kako zgleda tržnica v Ljubljani na soboto, no tam je še malce več ljudi in iz vsake pekarne diši po kruhu in dobiš skoraj vse kar si zaželiš. In tako sva si predno smo odpeljali se s tramvajem, privočila pošten zajtrk- šturčka polnjena s sjuto.njami.:D

Nato je sledilo čakanje tramvaja, ki začuda ne zamujajo. Sej veste, zamujanje Ljubljanskega mestenag prometa in Slovenske železnice te že izuči, da če želiš kamorkoli prideti, moraš čakati-saj so vedno kakšne zamude.

In tako smo vstopili v točen tramvaj, ki nas je popeljal v center Zagreba. Najprej smo odšli do priajteljeve bake, kjer smo odložili nekaj stvari in nato smo se počasi odpravili proti prvi kavi-zame seveda čaj. Prišli smo do svetovne kavarne, saj meni je bila zanimiva. ker ko prideš notri imaš po steni razne avtorje iz književnosti ter tudi publicistike. Prostor je prijeten, na nivoju bi se lahko reklo:D Postrežba je bila hitra, račun dobiš takoj, ko ti priensjo pijačo. Sam probleme nastane ko želiš plačati. Kar ne moreš pritegniti pozornosti natakarja- kar je sicer poznano že iz Ljubljane, kjer rabijo da te najprej opazijo, potem da ti prinesjo in nato še kake dve uri da plačaš:D No, amapk smo po vztrajnosti tudi plačali. Kadilski zakon je še vedno, tak da se lahko kadi notri, kar je bilo zame precejšen šok, sej veste Slovenija živi zdravo:D

In zgodba gre iz kavarne po ulicah Zagreba, ki je krasno novoletno okrašen. Priznam lepše mi je okrašen kot Ljubljana, ki je nakičena. No ko smo letali med ulicami smo zavijali v ozke uličice, kjer so knjigarne in antikvariati. Polno zanimivh knjig in tudi poceni. Dokler nismo prišli do zelo zelo zanimive knjigarne. Ko vstopiš, vidiš samo en predprostor in še ta je poln vsega. Od igrač in daril ter seveda blagajne. Vendar ko greš bolj v notranjost, se pred teboj razpre gromozzanska prodajalna knjig v dveh nadstropjih ter v kleti, kjer imajo gromozansko multimedijsko prodajalno. No iz tam nismo prišli ven dve uri, kar pomeni, da ko smo odhajali, smo že zamujali na kosilo k baki. Kupila sva z drugo polovico, kar nekaj zabavnih in dobrih, a poceni knjig.

Po kosilu, sta silna fanta baki položila po tleh laminat, kjer sta imela strogi nadzor in komando. Meni pa je delala družbo baka, s katero sem prijetno čvekala. Po končanem opravljenem delu smo se odpravili proti stanovanju. torej,bilo okoli 18ih ko smo priajdrali nazaj v stanovanje, odprli pivo, malce spili. Priajteljica je med tem odšla k fantu, fanta sta se pa kasneje odločila, da bosta odšla ven.

Meni je preostala tako postelja, televizija in hm namakanje v banji. In ko sta prispela domov, nekje ob pol dveh zjutraj, je imela moja druga polovica tako zanimiv zadah, da je bila prva beseda-zobe mit, ker je smrdelo ko, da nekaj ni bilo ok. Namreč pazite, če jeste kebab v Zagrebu.

In tako se je noč prevesila v nedeljo, kjer smo malce lenarili. Ko so prišli starši od prijateljice in prijatelja, je njuna mama skuhala kosilo. Tako smo čvekali in pospravljali, ko je prišel čas odhoda proti Ljubljani.

In tako se je zanimiv, vikend v ZAgrebu končal.

Aja pozabila sem omeniti, da je v ZAgrebu ena fina stavr in to je zbiranje plastenk-kajti za vračilo plastenk dobiš gotovino in si lahko kaj kupiš. Ne pa v Ljubljani, ko še vedno vse leži vse povsod.

upam, da vam je bil opis zagreba zanimiv:D

Potovanje v Zagreb

Minilo je zopet eno leto in odpravila sem se z mojo drugo polovico ter njegovim najboljsim prijateljem na rojstni dan najboljse prijateljice v Zagreb. Hm, kako zaceti opisovati to pot.

Zacelo se je tako, da smo bili dogovorjeni, da startamo zgodaj popoldan tam okrog 15-te ure. In jaz sem lepo si prejsni dan vse lepo spakirali, saj me je na dan odhoda cakala se sluzba. Ko sem prisla v sluzbo, je bil sodelavec presenecen, ker sem bila ze cisto pripravljena na odhod in ga je rahlo zaskrbelo, da ne bom prehitro pobegnila:D in sem ga pomirila, da gremo sele popoldan. In tako delam, delam, delam. Kar mi najdrazji sporoci, da se odhod malce prestavi za kako uro ali dve. O.k, to se da preziveti.

Vendar, se je kasneje pokazalo se malce vec casovnega zamika. Kajti, prijatelj je imel malce vecje obveznosti v sluzbi in da se pripelje iz Kopra v Ljubljano, traja.

No, amapk to ni bil noben problem. Med tem casom je zacelo zunaj sneziti in ko je prisel cas odhoda, torej ob 20 uri, je bilo zunaj ze lepo zasnezeno.
In pricela se je pestra voznja. Se vozimo po avtoceti rpoti grosupljam, gre lepo gladko. No nekje do Trebnjega je bilo na cesti ze kar dosti snega in vidljivost je bila obupna, saj je malce pripomoglo tudi snezenje k temu. In ko se avtocesta konca, se pred tem smo se postavili v ravno vrsto, kjer smo vozili 5km/uro in se sprasevali zakaj zaboga so na cesti se vedno tovornjakarji.....

Nakar se je kasneje pokazalo, da je marsikateri tovornjakar obstal in temu so sledili se vecji zastoji. Hm, nekje od dalec zagledamo modre lucke-waw policaji so se spravili izlocat tovornjakarje-not. Na nasprotnem pasu, se je namrec en tovornjak postavil cez cel njihov pas in nikamor niso mogli. Bili zelo veseli, da se to ni zgodilo nam.:D

In nato prevozimo celo pot, pridemo do nasih preljubih meja in se ob 22:30 koncno pripeljemo v Zagreb in ustavimo pri baki, da poberemo torto in gremo na praznovanje rojstnega dne,ki je pocasi sel proti koncu.

Ampak bilo je zanimivo, torta dobra in druzba vesela. To je opis prvega dne v zagrebu:D
nadaljevanje sledi........

Vreme-iskanje sonca

Image by Thai Jasmine via Flickr Hm, premisljujem o vremenu. Ali je današnje počutje zardi vremena ali nasploh, ker vem da se blizajo cedalje bolj mrzli dnevi in bo vse bolj ko prevec zeblo. Vidla sem prej prve vtise soncka, ki se je dejansko po celem dnevu uspel prikazati na nebo. A ko se vrnem nazaj v pisarno, se soncka ne vidi vec.

kaj vse bi dala, da bi sonce posiljalo le za de uri in nas malce ogrelo. Ne pa da pomislim, da je cez vikend napoveda sneg. Sneg sodi v gore, ne v Ljubljano. Ker saj veste kaj pomeni to, ce zapade sneg v Ljubljani.

prvo kot prvo : plundra, ki ti jo pomagajo prebloditi samo gumjasti skornji ali pa se to ne.

drugo: vozniki avtomobilov, ki znajo biti zelo nestrpni-sje vam ze vse pove to takrat ko zapade dez...jao nihce ne zna vec ovzit normalno. Mislm, da bi bilo treba jih nacuit takrat se enkrat CPP-ja, da v vrememnskim razmerah se takrat prilagajs.

tretje: niti nocme pomisliti na gmote snega, katerega bo treba kidati- ma je treba se loapto kupit novo, da bo slo lazje.

No upam, da bo ce ne jutri vsaj kaj soncka, da me bo pogrel ob vsem tem delu, ki me cez vikend caka.

Related articles by Zemanta

• Sunshine

Občutek : Ljubezen

Še predno sem po svetu hodila ,
Nekoga ob sebi sem čutila.

Čutila sem dih,toplino,ljubezen.
Pogled tistih modrih oči iz sanj
Mi je zaznamovalo življenje.

Tiste oči so bile tvoje.
Tiste,ki so izžarevale toplino,
Ljubezen in nežnost.

Hvala ti in ljubim te.
Saj si biser mojega življenja.

Zakaj sem odločila pisati blog?

Pozdravljeni!

Že po samem naslovu vam bo verjtno ta prva objava zvenela zelo čudno. Že dolgo časa sem razmišljala kam zapisati svoje misli in vse kar se mi je dogajalo do sedaj v življenju. No, končno sem naredila ta korak.

Na tem blogu bodo napisani moji občutki, pesmi ( ki še vedno iščejo svoj obstanek v realnosti) in še in še stvari, ki bodo prišle iz pod mojih prstov.

Če ne drugega saj ena misel, ki se dolgo že nahaja v mojem življenju užij življenje na tisti način, ki je tebi najlažji in se pri tem ne obremenuj preveč z ostalimi.

Ampak tega reka, se v nasploh ne morem čisto držati, vendar je pa pozitivna misel, da ko si slabe volje, se spomniš, da je poleg problemov še tudi veliko lepega na svetu in da je sreča dejansko zraven tebe, samo če jo opaziš.